Poljska v Sloveniji

1. »Poljska je sodelovala/kolaborirala s Hitlerjevo Nemčijo.«

Poljska diplomacija si je pred drugo svetovno vojno prizadevala ohranjati dobrososedske odnose z Nemčijo. Ni bilo govora o vstopu Poljske v kakršno koli vojaško zavezništvo s Hitlerjem. Poljska se je v obdobju med obema vojnama znašla med sosednjima državama z nasilnimi vzgibi – Nemčijo in Rusijo, ki poljskemu narodu dejansko nista priznavali pravice do [obstoja] neodvisne države. Poljska in Nemčija sta v Berlinu leta 1934 podpisali deklaracijo o neuporabi sile, s katero naj bi bilo zagotovljeno reševanje sporov po mirni poti. Prej, leta 1932, pa je Poljska podpisala podoben pakt o nenapadanju z ZSSR.

 

2. »Poljaki so prisilili Hitlerja, da je proti njim začel drugo svetovno vojno. Zakaj se je druga svetovna vojna začela 1. septembra 1939 prav na Poljskem? Ker Poljska ni bila pripravljena sodelovati. Hitlerju za uresničitev njegovih načrtov ni preostalo nič drugega, kot da je začel s Poljsko.«

Druga poljska republika je zavrnila Hitlerjeve zahteve pa tudi predlog o ustanovitvi poljsko-nemškega zavezništva proti ZSSR. Hitlerjeva Nemčija in Sovjetska zveza sta 23. avgusta 1939 podpisali sporazum, uperjen proti Poljski (t. i. pakt Ribbentrop–Molotov), ki je Nemčiji omogočil, da je 1. septembra 1939 izvedla napad na Poljsko. Sovjetska Rusija in Hitlerjeva Nemčija sta složno sodelovali do junija 1941.

 

3. »Poljska je postala žrtev njene politike proti Češkoslovaški, kajti na podlagi splošno znanih protokolov Ribbentrop–Molotov je del tega [takratnega poljskega] ozemlja, med drugim tudi zahodna Ukrajina, pripadel Rusiji.«

Poljska ni bila vključena v delitev niti ni sodelovala pri münchenski delitvi z dne 30. septembra 1938, ki je de facto zelo omejil suverenost Češkoslovaške. Poljske zahteve glede območja onkraj Olze (Zaolzie) so bile postavljene po podpisu Münchenskega sporazuma.

 

4. »Tako se je Rusija, poimenovana Sovjetska zveza, vrnila na svoja zgodovinska ozemlja.«

ZSSR si je prisvojila ozemlja vzhodnega dela Druge poljske republike po oboroženem napadu nanjo (17. septembra 1939) v času, ko se je Poljska bojevala proti Nemčiji, ki jo je napadla. Poljska država je dobila nož v hrbet. T. i. ljudski referendumi, ki so jih izvedli Sovjeti na poljskih obmejnih območjih, so potekali v zastraševalnem ozračju, izidi so bili ponarejeni. Lvov ter področja takratnih vojvodstev, lvovskega in stanislavskega, (današnja zahodna Ukrajina) nikoli nista bili del ruskega imperija. Prav tako Vilna z okolico nikdar ni bila zgodovinski del Rusije.

 

5. »Ukrajina je de facto Leninova in Stalinova umetna tvorba.«

Država, sodobna Ukrajina, je nastala po zaslugi narodnega preporoda – gibanja ukrajinskega naroda. Niso je ustanovili boljševiki. Boljševiki so zgolj zavzeli del njenega ozemlja in iz nje naredili eno izmed sovjetskih republik. Ukrajina izhaja iz volje samih Ukrajincev.

 

 

6. »Levi breg Dnjepra tvori skupaj s Kijevom zgodovinska ruska ozemlja.«

Kijev je bil glavno mesto zgodovinske Rutenije, v tistem času Moskva ni obstajala. Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna država z mednarodno priznanimi mejami.

 

 

7. »Ideja o Ukrajincih kot narodu se je pojavila na Poljskem.«

Proces lastne identifikacije Ukrajincev kot posebne etnične skupine se je odvijal sočasno s podobnimi procesi, ki so potekali v 19. stoletju v Evropi. Nihče si ni umetno „izmislil” ukrajinskega naroda.

 

8. »Na ozemlju Ukrajine so nameščene Natove baze.«

Na ozemlju Ukrajine ni Natovih baz.

 

9. »V Ukrajini je dvakrat prišlo do državnih udarov, katerih namen je bil umetna prekinitev vezi z Rusijo.«

Z oranžno revolucijo je ukrajinski narod izrazil svoje nestrinjanje z volilnimi goljufijami. Izvedba drugega kroga volitev je omogočila izvolitev Viktorja Juščenka, ki je dejansko prejel največ glasov. Po revoluciji dostojanstva je v predsedniških volitvah demokratično zmagal Petro Porošenko.

 

10. »Leta 2014 je bila Moskva primorana vzeti v bran Krim, ker je bil ogrožen.«

Leta 2014 Krim nikakor ni bil ogrožen. Revolucija dostojanstva je privedla do mirne zamenjave oblasti, z demokratičnimi volitvami. Na Krimu so se pojavili ruski „zeleni možički”, da bi destabilizirali razmere v Ukrajini.

 

 

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Poljske